Mikrofon je del vsakdana Jana Veharja. Preizkusil se je že tudi kot pevec, v glavnem pa ga poznamo kot radijca. Je tudi velik ljubitelj evrovizijskega festivala in je te dni podobno kot mnogi drugi oboževalci te glasbene prireditve v vznemirjenem pričakovanju. Evrovizijsko finalno prireditev in razplet namreč spremlja tudi službeno. »Moja prva Evrovizija v živo je bila leta 2014, tradicije nisem prekinil vse do začetka pandemije,« pravi. Njegova radijska evrovizijska pot se je začela zelo zanimivo in zanj tudi nepričakovano. »Svojo resnejšo radijsko pot sem začel v letu 2019 na Radiu Robin, ki je v tem času postal moj drugi dom. In če novince na radijski poti najprej pošljejo delat ankete na teren, so mene takrat poslali v Tel Aviv, kjer smo novinarji spremljali dogajanje neposredno iz novinarskega središča,« pove. O velikem evrovizijskem finalu poroča z vsakoletnega mesta dogajanja. Poročal je iz Kopenhagna, Stockholma, Kijeva, Lizbone, Tel Aviva in z Dunaja. Letos Evrovizijo spremlja preko online press centra. O Evrosongu je sanjal tudi pevsko, a želje bi se mu uresničile že s komentiranjem prireditve. Morda celo še bolj. Ker je njegova služba novinarska, ga seveda zanimajo tudi stvari, ki se dogajajo v zaodrju in ki so večini neznane ter nevidne. »Zanimivo je spremljati to veliko dogajanje z druge perspektive, predvsem, ko kamere ugasnejo. Tudi priprave same, režija,… in ostalo, česar v spektaklu na tv ekranih ali v dvorani gledalci ne vidijo,«.
Ena od stvari, ki so ga na Evrosongu najbolj presenetile, so tuji zapriseženi oboževalci. Tudi naše, slovenske pesmi, namreč znajo na pamet in to v slovenščini. Na vse Evrosonge, na katerih je bil in poročal, ima lepe spomine. »Za medije je v času, ko ni bilo korona virusa, vedno bilo lepo poskrbljeno. Zato je sama izkušnja spremljanja tega tekmovanja s samega ‘ mesta zločina’ še toliko bolj zanimiva, saj si v neposrednem stiku z izvajalci, ostalimi kolegi novinarji, producenti … Najlepše spomine imam verjetno iz švedske prestolnice, ko je leta 2016 Stockholm gostil Evrovizijo. Spominjam se čudovitega starega predela mesta, odlične organizacije in gostoljubja. Švedi si vedno radi vzamejo čas tudi za kavo in klepet, hitro sem vzljubil tudi njihovo navado, fiko. To je odmor ob kavi, ki je bolj namenjen druženju kot pitju kave. In nekaj sladkega je tudi vedno dobrodošlo,«.
Ti dnevi so zanj pričakovano vznemirljivi. Tudi sam je namreč navijal za našo predstavnico, veseli pa se tudi same finalne prireditve kot takšne, ki bo tudi letos zagotovo spektakel.
Foto: osebni arhiv