Pevec Anzhe se je v času korone, izolacije, bivanja doma, prepovedi koncertov in vrste drugih posledic zaradi situacije odločil, da je čas, da kakšno stvar naredi drugače. Ustvarjanje glasbe sicer prav posebej drugačno tudi v teh razmerah ni, razlika je le, da je ni moč predstavljati v živo pred občinstvom. Čeprav je korone tudi sam naveličan, je za Anzheta vseeno posebna izkušnja. »Leto 2020 je bilo vsekakor drugačno od prejšnjih let – naučilo pa nas je, da moramo vsak dan zajemati s polno žlico. Tudi zame je bilo stresno. Če bi mi pred časom kdo rekel, da se bo zgodilo kar se je, bi si mislil, da je znorel. Mi je pa dalo priložnost, da kot glasbenik več vlagam vase in v svojo glasbo, od tod pa tudi črpam inspiracijo za pesmi, ki jih ustvarjam,« pove. Sklenil je tudi, da se ne da čakati doma, kdaj bo vse skupaj mimo in se spremenilo. »Dovolj je jamranja, zase lahko rečem, da sem vesel in hvaležen, da živim v Kranjski Gori in da se lahko vsak dan sproti spomnim, kako lepo je tukaj,« pravi.
Zato je v tem stilu nastala tudi nova skladba. »’Men si kul’ govori med drugim tudi o tem, da je čisto v redu biti drugačen, poseben in da ni nič narobe, če izstopaš iz množice. Ljudem je to všeč in moram priznati, da me takšni ljudje vedno prevzamejo. Osnovna ideja pesmi pa je seveda direkten nagovor punci, ki ti je všeč, ampak o tem zelo zgovorno govori tudi besedilo,« doda. Pošali se tudi o videospotu skladbe. Pravi namreč, da ima tri osebnosti, kar glede na to, v kakšnih časih živimo, pravzaprav sploh ne bi bilo čudno. »V spotu se pojavim v treh različnih vlogah in sicer plesalca, fanboya in resnega moškega,« razloži. Scenarij snemanja se je zaradi trenutnih ukrepov spremenil v zadnjem trenutku. Snemali so v gledališču na Jesenicah, spot pa je nastajal zelo spontano. »Nisem želel, da je preveč klišejski. Ker tudi skladbo spremlja pozitivna melodija s temačnimi sampli, smo se tudi v videospotu odločili za podobno pot,« še pove.

Foto: osebni arhiv

Ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk Natalija Verboten ima te dni polne roke dela. Izšla sta nova skladba Ljubim in spot zanjo, podaja pa se tudi v nove izzive. Čeprav slednji z novo skladbo sicer nimajo neposredne povezave, bo tudi ta vseeno še dodatno poskrbela za reklamo. Natalija je namreč v novem spotu nastopila tudi v prozorni obleki. Radovednost, kakšno kolekcijo s svojim imenom je ustvarila priljubljena pevka, bo tako le še večja.

Če najprej potešiva radovednost, ki jo sproža vaša omenjena prozorna obleka. Je kakšen poseben razlog zanjo?
Povsem preprost. Potrebovali smo nežno, romantično, posebno obleko in je bila ta bela čipkasta ravno pravšnja glede na skladbo, mesto snemanja, zgodbo… Ni prozorna, prej prosojna zaradi čipke, a ravno prav odkrije kot tudi skrije, da je zanimiva.

Pričakujete kakšne opazke, kritike… zaradi prosojne obleke? Slovenci se radi spotaknemo ob kaj, na primer v vašem primeru zaradi materinstva in podobno?
Ne.

Kaj pa pravi mož na to? Je kaj ljubosumen?
Rekel je, da mi zelo pristaja.

Ugibanja bo prav zagotovo spodbudilo tudi besedilo skladbe. Marsikdo bo pomislil, da gre za biografsko vsebino. Imajo pav?
Pesem, katere besedilo je nastalo pod peresom Karmen Stavec, je posvečena ljubezni in vsem, ki to v sebi tudi nosijo. Je produkt navdiha in iskrena izpoved ljubljene ženske. Beseda ljubim mi pomeni vse, kar je Karmen zapisala v refren besedila. Napisala ga je pred dvema letoma na mah, po trenutnem navdihu, ki ji ga je dala melodija. Ideja se ji je utrnila kar med vožnjo domov, tako da je besedilo pravzaprav nastalo v 15 minutah. Pesem je posvečena vsaki ženski in vsakemu moškemu, ki so ljubili, ljubijo in bodo ljubili. Ljubezen je univerzalno čustvo, ki včasih premika tudi meje, ljubezen je gonilna sila sveta, umetnosti… Seveda je pesem posvečena tudi mojemu možu.

Video spot ste posneli v Piranu. Je idealen kraj zanj?
Sama zamisel in režija videospota je delo Igorja Jelena Iggyja, ki je navkljub Covid času uspel skladbo oviti v nepozabno filmsko zgodbo. Redno spremljam njegovo delo na različnih področjih, tokrat pa so se najine poti končno srečale. Iggy je sicer Celjan, a se je pred nekaj leti preselil v Piran in ga pozna iz zanimivih zornih kotov kot ga turisti morda ne.

Po novem imate tudi lastno kolekcijo. Se veselite novih poti?
Seveda! Zadnji meseci so bili tudi čas za razmišljanje o novih poslovnih idejah. In v tem tednu bo luč sveta ugledala moja prva kolekcija pod lastno blagovno znamko Natalijin kotiček, ki sem jo poimenovala Kolekcija Sivka. Zaenkrat bo vsebovala dvanajst unikatnih izdelkov s sivko. Vse od naravnih, slovenskih izdelkov za nego telesa s sivko do unikatnih ročno izdelanih in poslikanih izdelkov za dom in pravega ženskega parfuma ‘Natalija N°1’.

Korona se je dotaknila in vpliva na vsakega od nas. Kako se znajdete, soočate z njo vi? Kar traja in traja in vsaj zaenkrat ni videti, da bi se obetalo kaj boljše in na tako imenovane dolge proge.
Z možem imava družinsko podjetje Bumerang, ki se ukvarja s celotno tehnično in dekorativno izvedbo prireditev. Imamo 4 redno zaposlene in veliko zunanjih sodelavcev. Prepoved opravljanja dejavnosti našega podjetja imamo že leto dni, upad prihodkov za lansko leto je 91%. Nimava težav s tem, da se tudi poslovno preusmeriva, ampak to ne prinaša dodane vrednosti naše panoge, s katero je povezanih tudi ogromno ostalih. Najino podjetje je del Industrije srečanj, v katero so se povezala podjetja kongresne, sejemske in prireditvene industrije. Smo namreč dejavnost, ki je že leto dni v blokadi opravljanja storitev, a bomo zadnja panoga, kjer bo prišlo do sprostitve prepovedi. V tem trenutku razmišljamo le v skupno dobro in čimprejšnjo rešitev situacije za Industrijo srečanj, tudi s pomočjo države in v njo ne dvomimo. Za direktno preživetje se ne bojiva, ker sva delovna človeka in sva skozi leta svojega delovanja poskrbela za neko finančno sigurnost. Mož je zelo iznajdljiv in je dejavnost našega podjetja v drugi polovici leta preusmeril in dopolnil, tako da se po novem ukvarjamo tudi s celotno tehnično izvedbo ter streamingom video konferenc, najrazličnejših dogodkov na daljavo, seminarjev, koncertov,…

Ste bili kje na kakšnih počitnicah, potovanju…?
Z družino smo se veliko sprehajali po okoliških vinogradih, gričih, uživali na snegu v domačem kraju, skupaj pekli sladice, gospodinjili, urejali hišo, se ukvarjali z našim novim družinskim članom beaglom Donom, ki je prišel k hiši pred 10 meseci… Tudi to so počitnice, prav posebne.

Foto: osebni arhiv

Sebastian je bil pred leti eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih obrazov. Pojavil se je kot meteor, kot bi lahko rekli in v hipu osvojil množice mladih, predvsem najstnikov. In se, kar je z današnjega zornega kota, ko se mnogi pojavijo in poniknejo, obdržal na sceni. Takrat so bili seveda še drugačni časi, a vendar se prebiti med najbolj priljubljena imena ni bilo kar tako in tudi ne najbolj lahko ostati v vrhu.
Dvajset let pozneje je Sebastian zrel človek, ki ima za seboj že določeno življenjsko kilometrino in izkušnje in ki se je vmes uspešno podal tudi v druge izzive. Čeprav je glasba veliko manj del njegovega življenja kot nekoč in ga že precej časa ni na odrih, se vsake toliko obudi upanje, da se vrača na sceno. Tudi ob dvajseti obletnici skladbe Hočem to nazaj, s katero se je začel njegov vzpon in jo je prav posebej za to priložnost na novo posnel, nemalo poslušalcev ugiba, ali se vrača na glasbene odre. Pa se res?

Ob obletnici skladbe, s katero ste uspeli na glasbeni poti, ste jo na novo posneli. Zakaj ste se odločili za to?
Prebijamo se skozi verjetno najtežje obdobje naših življenj, ko se zdi, da se vse okoli nas ruši. Pesem je bila septembra stara 20 let in jo zato vsi povezujemo z nekim drugim svetom, drugim obdobjem, verjetno veliko prijetnejšim, bolj pozitivnim. Za remix sem k sodelovanju povabil enako ekipo, ki je naredila tudi original, skupna želja pa je bila enaka: ustvariti preobleko pesmi, ki bo ljudi ob poslušanji popeljala v lepše, boljše čase. Pesem je zaznamovala odraščanje cele generacije mladih in nenazadnje tudi mene, prav zato pa jo danes z nekaj več izkušnjami vsi doživljamo na nekem čisto novem nivoju. Tako smo z vsemi spomini, ki so vezani nanjo, mojo publiko popeljali na popotovanje v lepše čase, obenem pa pesem predstavili tudi njihovim otrokom in današnji mladini.

Prvi skladbi ste ob obletnici posvetili neke vrste počastitev. Se še spomnite nastopa, na katerem ste jo pred dvajsetimi leti prvič zapeli?
Seveda se ga spomnim. Pravzaprav se ga spomnim tako živo, kot bi se zgodil prejšnji mesec, pa sta od takrat minili dve desetletji. Spomnim se vsega: garderobe v Cankarjevem domu, generalke, hoje od garderobe v zaodrje, tudi tega, kako sem izza odra spremljal nastop skupin Nude in Power Dancers pred mano in cepetal, naj me že končno spustijo na oder. Nobene treme ni bilo, nobenega strahu, le iskrena želja priti na oder, zapeti in zaplesati ter v dveh minutah pokazati, kaj smo celo leto dni pripravljali. Seveda pa si nisem niti v najlepših sanjah takrat predstavljal, da se mi bo s tem nastopom celotno življenje zavrtelo v popolnoma drugo smer, kot bi se sicer. Krasna in precej neponovljiva izkušnja v moji življenjski zbirki.

Nekateri so zaradi tega, da ste na novo posneli pesem, menili, da se vračate na glasbeno sceno, a očitno ne. Zakaj ne?
Iskreno povedano so vsi drugi s tem mojim vračanjem na glasbene odre veliko bolj obremenjeni kot jaz sam. Moja glasba mi je vedno bila v prvi vrsti iskreno veselje. Imam srečo, da se mi nikdar ni bilo treba recimo prilagajati v glasbeni zvrsti in izvajati stila, ki mi ne bi bil všeč. Tudi intervjujev se lotevam rad in veselim se stika s publiko na nastopih. Vse to se v vseh teh dvajsetih letih ni spremenilo. Zato se tudi ne obremenjujem s tem, a je to zdaj vrnitev ali ne. Remix pesmi “Hočem to nazaj!” se mi je zdel super ideja in smo jo zato naredili. Prepričan sem, da bom enako prej kot slej tudi izdal še kakšno pesem, ker še vedno rad pojem in nastopam, je pa res, da danes glasba ni več moja glavna preokupacija in se je zato lahko loteval še toliko bolj iz srca, ko in če začutim. Zato je najbolje ostati brez napovedi, uživati v vsem, kar je in se pustiti presenetiti.

Vas glasba sicer še privlači? Vam je še izziv?
Seveda me. No, v tem obsegu, kot sem to izvajal nekoč, danes seveda ne gre. Nekoč so bili to po trije ali štirje nastopi na dan in prevoženih nemalokrat več kot tisoč kilometrov dnevno. To so dimenzije, ki si jih lahko predstavljajo le redki. Moram pa priznati, da ima zdaj glasba veliko večji draž, kot ga je imela recimo tik preden sem se umaknil, ker je manj rutinirana, manj samo po sebi umevna in zato večji izziv. Pa tudi roko na srce, v estradnem svetu in med novinarji imam še vedno veliko prijateljev in poznanstev in res lepo se je po vsem tem časom z vsemi vami spet malo podružiti. Veselim pa se tudi, da enkrat vsa ta kolobocija z zapiranjem države umiri in se bomo lahko podružili tudi s publiko.

Na glasbeni sceni niste že več let, prej ste bili med najbolj priljubljenimi izvajalci. Če bi začenjali danes, kaj menite, kako bi bilo? Kaj sicer menite o današnji slovenski sceni? V čem je drugačna kot včasih?
Za uspeh na takšnem nivoju, kot je bil moj takrat, se mora perfektno poklopiti ogromno stvari — tudi takšnih, na katere nimaš vpliva. Poglejte, koliko res izjemnih mladih pevcev imamo, ki vrhunsko pojejo, imajo super pesmi, odlične spote, pa se tisti veliki bum okoli njih ne zgodi. Prav zato vedno malo znorim, ko kakšni “strokovnjaki” začnejo razpravljati o kakovosti komercialne pop glasbe. Ker najti pevca, ki ima cel paket, dobro poje, morda tudi kaj zapleše, dobro izgleda, je resen, priden, delaven, odgovoren, korekten, lojalen in še toliko več, kar potrebuješ za cel paket v tem poslu, ter potem iz tega narediti zgodbo, ki bo nagovorila celo generacijo, ujeti nek utrip trenutka in prepoznati, kaj svet potrebuje… to vse je umetnost. Prav zato takšne zgodbe tudi niso pogoste.

Nekoč ste bili najstniški idol, tudi sami ste bili takrat skoraj najstnik. Če bi se vrnili na glasbeno sceno, najstniški idol ne bi bili več. Kje bi se videli? V kateri zvrsti?
Ni dvoma, ostal bi v popu. To je moje srce, moja duša, tukaj lahko največ dam. Zagotovo bi bil noro zanimiv tudi kak izlet v kakšno drugo glasbeno zvrst, a moje jedro se ni spremenilo. Vedno mi je bilo pomembno, da je pesem spevna, da ostane v ušesu in si jo zapojem, tudi ko se na radiu vrti že kaj drugega. Mogoče mi je ravno zato bil tak izziv pisati moj tretji album “Osebno …”, na katerem sem praktično vse pesmi, kot so Mi Chica Latina, Kriv sem, Tvoja slika (bledi) in še veliko drugih glasbeno in besedilno ustvaril sam in so nekako moj dnevnik. In ko danes vse te moje pesmi vidim na iTunesih in podobnih platformah, sem res ponosen. Ker biti pevec, je ena stvar, biti ob tem še avtor, pa neka čisto druga dimenzija.

Kakšno glasbo poslušate? Si zavrtite tudi svojo?
Uh, moj glasbeni nabor je kar raznolik. V avtu večinoma ne poslušam ničesar, če pa že, prižgem ARS, ki večinoma predvaja klasično glasbo. V plesni šoli plešemo na aktualno pop in rap glasbo, vmes se prikradejo še kakšni rockerji a la Siddharta, pa Queeni, ki jih pomešam z Vanesso Mae izpred let, pa 2Cellos ali Maximom Mrvico. Seveda ne manjkajo tud muzikali, ki so moja ogromna ljubezen in imam doma ogromno zbirko zgoščenk s predstav na Broadwayju in West Endu, ki sem si jih pogledal. Sem pa nedolgo nazaj po dolgem času preposlušal tudi vse moje pesmi, ki sem jih ustvaril in po poslušanju obsedel ter bil res ponosen. Vsaka pesem nosi neko svojo zgodbo, spomine, marsikatera tudi kakšno življenjsko izkušnjo, ki sem jo skozi njo predelal in je privrelo na dan toliko enih lepih trenutkov, da sem se takoj bolje počutil. Tako da ja, zagotovo si jih bom večkrat predvajal in to s ponosom povem.

Po prekinitvi z glasbo ste se uspešno podali na druge poti, predvsem plesno in zumba. Kako je sedaj, posledično koroni?
Vlada nas je onesposobila, kolikor je le lahko. Če je prvi lockdown bil smiseln, tole zdaj več ne vodi nikamor. Človek bi mislil, da je enajst mesecev ukrepov brez empirično dokazljivih učinkov dovolj tehten argument, da se ta norija zaključi. A se ne. No, mi smo ta čas izkoristili po svoje in se znašli. Plesne treninge in skupinske vadbe v plesni šoli Sebastian smo preselili na splet, kjer se zdaj trikrat tedensko družimo preko prenosov v živo, na www.PlesnaSolaSebastian.com pa smo naredili tudi ogromno videoteko, v kateri lahko kdorkoli kadarkoli trenira z mano in drugimi trenerji preko videov na zahtevo. Tako smo naredili ogromno bazo, ki jo bomo lahko ponujali še veliko let, prav tako pa se zdaj lahko družim z ljudmi iz vse Slovenije in tujine, ki sicer na redne treninge v Maribor ne morejo priti. A ni to super? Zadnje leto dni je torej veliko stvari obrnilo na glavo, a ponudilo tudi kar nekaj novih možnosti, le videti in uporabiti jih je treba.

Plesno in z zumbo ste uspešno prodrli tudi v tujino, veliko ste tudi službeno potovali. Kako je s tujino sedaj?
Tudi tujina se je skoraj v celoti preusmerila na splet. Izobraževanja, ki jih vodim v Avstriji, Nemčiji in Švici, sedaj potekajo iz udobja moje mariborske plesne dvorane preko Zooma, prav tako so se plesni in drugi športni kongresi, na katerih že leta predavam, v celoti preusmerili na splet. Moram reči, da to stvari kar močno olajša. Časovno je veliko bolj ekonomično kot potovati po vsej Evropi, prav tako je veliko bolj okolju prijazno, pa tudi manj naporno za telo. Kar nekaj prednosti je torej, vseeno pa manjka druženje, ki je vendarle eden od ključnih elementov takšnih dogodkov. Če povzamem, v živo je izjemno, splet pa je odlična alternativa.

Pred leti ste bili veliko v medijih, v zadnjih zelo malo. Zakaj?
Za tem ni večje zgodbe. V medijih sem toliko, kolikor imam zanimivega za povedati. Rad delim stvari, ki ljudi navdihnejo, pa naj bo to moje delo, potovanja ali kaj drugega, nisem pa (več) toliko na stopnji, da bi se moral gledati skočiti iz čisto vsake revije z vsako drobno malenkostjo, ki se zgodi v mojem življenju; Angleži rečejo: “Been there, done that.” Zelo rad sem odprt za pogovore in intervjuje, kjer lahko pokažem kaj vsebine, ne le — karikiram — kako se bom šemil za pusta. Tale  intervju je recimo eden takih, ki mi je v veliko veselje.

Zaradi korone se je bilo treba prilagoditi, nekateri so se lotili drugih stvari, sploh na estradi je težko. Ste se v kaj novega podali tudi vi? Kako sicer sploh preživljate te koronske čase? Kakšno leto je za vami?
Preteklo leto je bilo izjemno. Od marca do junija smo delali vsakodnevne Live Streame ter naredili obsežno videoteko, ki sem jo prej omenil. Od oktobra sem ogromno časa posvetil glasbi, intervjujem, gostovanjem ter več časa izkoristil tudi za to ljubezen. Vmes sem veliko potoval. Obiskal sem Vietnam, Grčijo, Islandijo, Švico, Irsko, Sardinijo, Sicilijo, Tenerife in nedavno še Zanzibar ter si tako nabral ogromno krasnih spominov za stara leta, spoznal nove kulture in običaje, obenem pa se tudi na lastni koži prepričal, da je za življenje z ukrepi prava srednja pot, ne pa ekstremi. Predvsem pa sem se lahko posvetil stvarem, za katere mi v rednih urnikih zmanjkuje časa. Branje knjig, gledanje filmov, biti ob večerih doma, ne v dvoranah … vsega tega nisem poznal praktično 20 let. Pa seveda druženje z mojima nečakoma, ki sta mi ukradla srce.

Foto: Tibor Golob

Kim Begovic ima kljub le 20 letom na glasbeni sceni drzne sanje. In tudi načrte, saj si je tudi zamislila, kako sanje udejaniti. Pri tem se je malce vmešalo tudi naključje, a to vse prej kot škodi. Verjetno ji utegne pomagati, zato nikakor ni odveč. Naključje je bila nekakšna telepatija, kot bi lahko rekli, med Kim in znanim angleškim glasbenikom Yungbludom. Youngblud, ki je v lanskem letu prejel nagrado MTV za najbolj obetavnega izvajalca, je namreč Kim zasledil na Instagramu in njen posnetek objavil v svoji Instagram zgodbi!
Kako sta glasbenika sicer sploh prišla skupaj? Poleg naključja je svoje prste spet vmešala korona. Posledično temu, da so za glasbenike nastopi omejeni, Kim še pogosteje sede za klavir in vadi, obenem pa ustvarja tudi nove skladbe. Objavila je tudi nekaj priredb skladb drugih izvajalcev, med njimi skladbe Parents. To skladbo pa sicer v originalu izvaja Yungblud. Med njegove oboževalke sodi tudi Kim. »Ko sem opazila njegovo glasbo, se je v meni nekaj zgodilo. Ne znam pojasniti, vendar se je nekaj premaknilo. Ob njegovi glasbi sem dobila občutek, da je glasba svet, v katerega se lahko vedno zatečem in kjer se počutim res domače,« pravi. Zato je med priredbe, ki se jih je lotila, vključila tudi svojo verzijo Yungbludove skladbe. Posnetek je videl tudi angleški zvezdnik alternativnega roka, hip hopa in pop punka in ga objavil na svojem Instagramu. Bržkone najbolj zanimivo pri tem je, da Kim najprej tega sploh ni vedela in da so jo opozorili drugi. »Na lepem moj telefon skorajda ni več dohajal obvestil, ki sem jih prejemala od Instagrama in znancev. Ko sem pogledala, za kaj gre, sem bila tako rekoč šokirana. Posnetek priredbe sem objavila, ker mi je skladba všeč in to je bilo vse. Niti v sanjah pa si nisem predstavljala, da bo prišel tudi do Yungluda. Da je stvar zame še večje veselje, je to, da je prav on v zadnjem času nekakšen moj največji vzor. Poslušala in brala sem njegove intervjuje in prav on me je inspiriral, da se izstopila tudi iz cone udobja,« pove.

Rada bi ga tudi osebno spoznala
Dogodek bi si lahko razlagali tudi kot nekakšno telepatijo med glasbenikoma. Kim je objavila priredbo, Yunglud pa je kot po čudežu posnetek takoj opazil.
Kot omenjeno, ima Kim načrte, ki si jih želi tudi uresničiti. Ali se ji bo izpolnila tudi želja, da bi srečala angleškega idola in z njim celo zapela v duetu, je težko reči. Si pa tega zelo želi in z ekipo, s katero dela, se že poigravajo z idejo, da bi stopili v kontakt z Yungludom. Priložnost je namreč naravnost idealna in morda se iz nje tudi res izcimi kakšno konkretnejše sodelovanje. Da pa jo je tujina mikala že pred tem, ni nikakršna skrivnost. Lansko leto je namreč izdala svoj prvi tuji singel Calling me. Skladba je plod sodelovanja s švedsko glasbeno ekipo v sestavi Adriana Pupavac, Andreas Björkman & John Åhlin, Kim je sodelovala tudi kot soavtorica glasbe, besedilo pa je pripravil znani irski tekstopisec Aidan O’Connor.

Foto: osebni arhiv