Eden najuspešnejših mlajših slovenskih glasbenih avtorjev in producentov Nino Ošlak rad, ko ima in kadar si vzame čas, potuje. Bil je že marsikje, že nekaj časa pa si je želel znova obiskati tudi Amsterdam. Tam je namreč že bil pred približno petimi leti. »Zdaj sem šel malce obujat spomine. Všeč mi je energija mesta, odprtost ljudi, pa seveda vsi lepi kanali in urejeno središče mesta, ki ima nek svoj čar. Pa ne zaradi specifičnega vonja po travi, ki te spremlja vsepovsod skozi mesto, ampak zaradi vrste tudi drugih stvari,« pravi.
Tokrat je bil manj tipičen turist, saj je izpustil najbolj oblegane turistične muzeje. Tako je imel več časa za raziskovanje ulic, okolice mesta in podobno. »Obiskal sem tudi dve prijateljici, s katerima smo pred leti na morju stkali vezi in ostali v stikih, obe živita v Amsterdamu. Super je, ko mesto doživiš tudi z očmi domačina. Tako izveš še kaj več,« pove.

NE opojne substance, DA svetilke
Nizozemsko mesto mu je bilo všeč, niso pa mu bile všeč vse tamkajšnje navade. Kaj mu je bilo všeč najmanj? »Vonj po opojnih substancah, ki so na Nizozemskem dovoljene, mi res ni všeč. Ničesar takšnega nisem zaužil, saj se mi zdi, da se lahko imam v družbi še bolje, če sem čisto “čist”. Tudi sicer v Sloveniji na zabavah nikoli ne zaužijem kaj več od kakšne kapljice alkohola. Pa še to zelo redko in sem čisto zadovoljen tako. Če se hočeš in znaš, se lahko dobro oziroma odlično zabavaš tudi brez tega,« poudari.
Ena od stvari, ki jih v Amsterdamu med drugim obiskom nikakor ni hotel izpustiti in zamuditi, je slovita ulica rdečih svetilk. »Peljali so me, da sem si ogledal znano četrt, famozne ulice s prostitutkami. Zmotno je namreč še vedno prisotno mnenje, da gre za ulico, gre namreč za četrt z več ulicami. Ogledal sem si najbolj slovito, De Wallen v starem delu mesta, ki obstaja vse od 14. stoletja dalje. Čez dan je večina izložb, kjer delajo dekleta na poziv, praznih, ko se zvečeri, pa oživijo in se prižgejo znamenite rdeče luči. Zares sem bil radoveden, kako je to videti v živo in na licu mesta. Tam je to legalizirano in velja za čisto normalni poklic. Tudi z domačini se o tem pogovarjaš kot pri nas recimo o poklicu frizerja, trgovca ali odvetnika. Bil sem presenečen nad odprtim duhom domačinov,« je razkril.

Foto: osebni arhiv